»Rada uporabljam humor in ironijo kot literarni sredstvi. Želela sem dati satiričen naslov, ker pišem o ženskah, ki se ne počutijo ravno kot prvakinje. V življenju jim gre vse narobe, ampak v resnici so zame prvakinje – in sicer zato, ker kljub težavam, s katerimi se spopadajo, ne dopustijo, da jih težave usodno zlomijo. Poskušajo ostati dobre osebe in navigirati odraslo življenje v neki zelo nezavidljivi situaciji, zato se mi zdi, da naslov romana lahko vzamemo precej dobesedno.«

»To, kar počnejo starši otroci, vidijo in poskusijo posnemati. In zdaj če ga potegne v to, potem tudi nadaljuje.«

»Mislim pa, da je ona bolj koncizna in metodična pisateljica, kot bi bil jaz.«

»V zgodbi, ki ni dialoška, tudi ni telesnosti in seksualnosti, ki ju kritiki redno izpostavljajo kot rdečo nit Lenkovega pisanja.«

»Treba je ujeti tisto tanko mejo in hoditi po njej«

»Utrujajoče in ceneno je ves čas govoriti o drugih kot o nekakšnih zgledih ali lutkah, ki jih premikaš samo zato, da pokažeš neko poanto. Rad bi ... drugače.«

»Treba je pisati o stvareh, ki se jih sramuješ ali pa se ti ne zdijo pomembne.«

»Zanimajo me obrobne stvari, kar je na robu, zlomljeno. Pa stvari, ki jih drugi ne vidijo.«

»Osebna tematika je za pesnico izhodišče, ki ga nadgradi z zanimivo literarno izpeljavo.«

»Mislim, da sem dojel, v čem je bi ključ uspeha. Če bi od samega začetka napovedal, da bom pisal o travmatičnih stvari, vsaj pol ljudi knjige ne bi niti vzelo v roke.«